prohobi.net novice 10.2014

Pozdravljeni !

Velikokrat ste nam že omenili, da si želite bolj pogostega obveščanja o novostih in spremembah na prohobi.net, zato smo se odločili, da bomo to od sedaj naprej delali v obliki „približno“ mesečnih obvestil, podobne oblike, kot je to. Razlog je tudi kar nekaj novosti in zanimivosti, ki jih pripravljamo in upamo da vam bodo v pomoč pri vašem delu in ustvarjanju.
Glede na načrte nas čaka zanimiva jesen in zima, nove in zanimive zadeve, vedno pa bomo veseli tudi vaših predlogov, ki nam jih lahko posredujte na naš e-mail.

Poleg novosti, smo s podporo našega dobavitelja pripravili tudi nekaj akcijskih artiklov za tekoči mesec in poskušali bomo s tem nadaljevati tudi v prihodnje, vabimo pa vas, da obiščete spletno stran in si pogledate celotno ponudbo.


za vas smo pripravili


-Napajanje elektronskih vezij - ker niste vsi elektroniki oz. je minilo že kar nekaj časa od kar ste se s tem nazadnje ukvarjali, smo pripravili kratek zapis, kjer so združeni odgovori na vaša vprašanja in malo teorije glede napajanja vezij in modulov. Gre bolj za osnove, v prihodnosti pa bomo dodali še kakšno bolj podrobno temo s tega področja.



- Osnove spajkanja - kratka navodila, kako in kaj. Če sami že obvladujete postopek, pa mogoče lahko pomaga komu, ki se v tem še lovi.

Kot že verjetno veste so pomočniki skupek izračunov in podatkov, ki bodo tukaj vedno pri roki, mi pa jih bomo tudi stalno dopolnjevali glede na potrebe in možnosti. Tokrat smo dodali še dva bolj iz osnov:

-izračuni po Ohmovem zakonu - razmerja tok, napetost, upornost

-izračun napetostnega delilnika -ko imamo previsoko napetost za naš vhod - hitra in enostavna rešitev

novi artikli (oglejte si zadnjih 100)


Na zalogi imamo kovinske distančnike z vijakom M3, velikosti 10, 20, 30, 40 in 50 mm ( več... ).


Poleg mikro USB-B adapterja imamo sedaj na zalogi tudi adapter za mikroSD pomnilniško kartico , ki omogoča enstavno uporabo na proto- in testnih ploščah.


Razširila se je tudi naša ponudba orodja, tako ročnega, kot pripomočkov, več pa si poglejte tukaj .


Magnetizirajte površine z samolepilnim magnetnim trakom !

mesečna akcija



Mikro servo HD-1900A
(redna cena 8,80 EUR)
AKCIJSKA CENA/KOS= 6,91 EUR



Protoboard MINI
(redna cena 2,80 EUR)
AKCIJSKA CENA/KOS= 1,95 EUR



Komplet žic za protoboard 140-delni
(redna cena 3,99 EUR)
AKCIJSKA CENA/KOS= 3,99 EUR

napovedujemo



-pripravljamo zapis "kako začeti" za Pololu-jevo družino A-Star krmilnikov, ki so njihova osnova za razvoj in izdelavo vezij na osnovi Atmel ATmega32U4 mikrokontrolerja. Vsi krmilniki imajo že prednaložen Arduino kompatibilen bootloader, omogočajo pa seveda tudi klasično programiranje z programatorjem. Ena izmed večjih prednosti pred podobnimi izdelki so že integrirani stikalni regulatorji napetosti (step-up/step-down), tako da so zelo primerni za baterijska in druga napajanja, kjer nimamo fiksne napetosti. Več si lahko že pogledate na Pololu-jevi strani .
Najmanjšo izvedbo imamo že na zalogi , ostale pa imamo naročene in so v prihodu.



-v ponudbo bomo v kratkem dodali tudi še nekaj mehanskih elementov, ki bodo olajšali uresničevanje vaših idej, ter izdelavo raznih konstrukcij in naprav

MicroMaestro 2 - krmiljenje Shiftbrite LED modulov

Shiftbrite je družina LED modulov z vgrajenim krmilnikom, ki omogoča neposredno krmiljenje in generiranje več kot miljarde različnih barv. Lahko deluje samostojno ali pa se povezuje v verigo.

Spodnji video osnovni test:

Za test smo uporabili:

1 kos. MicroMaestro krmilnik

4 kos. ShiftBrite modul

Slika

Program

#priklop modulov
#rjava je povezana na maso pri 0 (E)
#oranzna je servo izhod 0 (C)
#vijolicna je servo izhod 1 (L)
#bela je servo izhod 2 (D)
#rdeca na pwr pri 0 (V+)
#crna na maso pri 1 (Gnd)
#napajanje 7,5 V
#maestro se napaja iz usb (ali preko prevezave)
#vse nastavljeno kot Output


begin
cylon

 b b b b rgbd
 r b b b rgbd
 b r b b rgbd
 b b r b rgbd
 b b b r rgbd
 b b b b rgbd
 b b b r rgbd
 b b r b rgbd
 b r b b rgbd
 r b b b rgbd

 b b b b rgbd
 r b b b rgbd
  2r b b rgbd
 b  2r b rgbd
 b b  2r rgbd
 b b b r rgbd
 b b b b rgbd
 b b b r rgbd
 b b  2r rgbd
 b  2r b rgbd
  2r b b rgbd
 r b b b rgbd

 b b b b rgbd
 r b b b rgbd
  2r b b rgbd
    3r b rgbd
 b    3r rgbd
 b b  2r rgbd
 b b b r rgbd
 b b b b rgbd
 b b b r rgbd
 b b  2r rgbd
 b    3r rgbd
    3r b rgbd
  2r b b rgbd
 r b b b rgbd

 b b b b rgbd
 r b b b rgbd
  2r b b rgbd
    3r b rgbd
 r r r r rgbd
 b    3r rgbd
 b b  2r rgbd
 b b b r rgbd
 b b b b rgbd
 b b b r rgbd
 b b  2r rgbd
 b    3r rgbd
 r r r r rgbd
    3r b rgbd
  2r b b rgbd
 r b b b rgbd
 b b b b rgbd

 prehodbg #tukaj je prehod iz blue na green

#sedaj pa se zelena osnovna
 g g g g rgbd
 r g g g rgbd
 g r g g rgbd
 g g r g rgbd
 g g g r rgbd
 g g g g rgbd
 g g g r rgbd
 g g r g rgbd
 g r g g rgbd
 r g g g rgbd

 g g g g rgbd
 r g g g rgbd
  2r g g rgbd
 g  2r g rgbd
 g g  2r rgbd
 g g g r rgbd
 g g g g rgbd
 g g g r rgbd
 g g  2r rgbd
 g  2r g rgbd
  2r g g rgbd
 r g g g rgbd

 g g g g rgbd
 r g g g rgbd
  2r g g rgbd
    3r g rgbd
 g    3r rgbd
 g g  2r rgbd
 g g g r rgbd
 g g g g rgbd
 g g g r rgbd
 g g  2r rgbd
 g    3r rgbd
    3r g rgbd
  2r g g rgbd
 r g g g rgbd

 g g g g rgbd
 r g g g rgbd
  2r g g rgbd
    3r g rgbd
 r r r r rgbd
 g    3r rgbd
 g g  2r rgbd
 g g g r rgbd
 g g g g rgbd
 g g g r rgbd
 g g  2r rgbd
 g    3r rgbd
 r r r r rgbd
    3r g rgbd
  2r g g rgbd
 r g g g rgbd
 g g g g rgbd

prehodgb
repeat



#sub prvadol
#1020
#begin
#dup
#while
#dup 20 minus 0 0 blue blue blue rgb
#dup 40 equals if 40 else 20 endif minus
#repeat
#drop return

#sub prvagor
#1020
#begin
#dup
#while
#dup 1020 minus negate 0 0 blue blue blue rgb
#dup 40 equals if 40 else 20 endif minus
#repeat
#drop return

sub prehodbg
 0 255 767 0 255 767 0 255 767 0 255 767 rgbd
 0 511 511 0 511 511 0 511 511 0 511 511 rgbd
 0 767 255 0 767 255 0 767 255 0 767 255 rgbd
return

sub prehodgb
 0 767 255 0 767 255 0 767 255 0 767 255 rgbd
 0 511 511 0 511 511 0 511 511 0 511 511 rgbd
 0 255 767 0 255 767 0 255 767 0 255 767 rgbd
return

sub 2r
 r r
return

sub 3r
 r r r
return

sub 4r
 r r r r
return

sub b
 blue
return

sub r
 red
return

sub g
 green
return

sub cylon
 blue prazno prazno prazno rgbd

 prazno blue prazno prazno rgbd

prazno prazno blue prazno rgbd

prazno prazno prazno blue rgbd

 prazno prazno blue prazno rgbd

 prazno blue prazno prazno rgbd

 red prazno prazno prazno rgbd

 prazno red prazno prazno rgbd

 prazno prazno red prazno rgbd

 prazno prazno prazno red rgbd

 prazno prazno red prazno rgbd

 prazno red prazno prazno rgbd

 red prazno prazno prazno rgbd

 prazno prazno prazno prazno rgbd 

 red red prazno prazno rgbd

 prazno red red prazno rgbd

 prazno prazno red red rgbd

 prazno red red prazno rgbd

 red red prazno prazno rgbd 
 prazno prazno prazno prazno rgbd
return 

sub rgbd
  rgb d
return

sub bl3
2 begin
dup while
  #tukaj karkoli ze
1 minus repeat
drop return

sub prazno
  0 0 0
return

sub blue
  0 0 1023
return

sub red
  1023 0 0
return

sub green
 0 1023 0
return

sub yellow
  0 1023 1023
return

sub white
  1023 1023 1023
return

sub orange
  0 1023 512
return

# Subroutine for setting the RGB value of a ShiftBrite/ShiftBar. 
# example usage: 1023 511 255 rgb 

sub rgb 
  na_eno_led
  na_eno_led
  na_eno_led
  na_eno_led

  0 1 8000 1 servo servo # toggle the latch pin 
return

#tukaj posljemo na eni ledici komando
sub na_eno_led
  0 send_bit # this bit does not matter 
  0 send_bit # the "address" bit - 0 means a color command 
  swap rot rot
  send_10_bit_value 
  send_10_bit_value
  send_10_bit_value 
return

# sends a numerical value as a sequence of 10 bits 
sub send_10_bit_value 
512 
begin 
dup 
while 
over over bitwise_and send_bit 
1 shift_right 
repeat 
drop drop 
return 

# sends a single bit 
sub send_bit 
if 8000 else 0 endif 
2 servo # set DATA to 0 or 1 
0 0 8000 0 servo servo # toggle CLOCK 
return


sub d
100 delay
return

sub moving_wait
 begin
  get_moving_state
 while
  # wait until it is no longer moving
 repeat
#500 delay
return 

MicroMaestro-izogibanje oviram

Enostaven test in demo MicroMaestro servo kontrolerja, kjer je bil cilj narediti enostavnega robotka, ki se bo izogibal oviram. Poglejte si video kako je na koncu vse skupaj delovalo, spodaj pa je še program, ki bo mogoče komu služil kot primer oz. vzorec.

Od aktivnih komponent potrebujete:
-1 kos. MicroMaestro kontroler
-2 kos. servo motor z neomejenim vrtenjem
-2 kos. IR senzor
-1 kos. ohišje za baterije
-povezovalne žice

Slika vezave

Program

#levi servo na izhodu 4 (nastavljeno kot servo)

#desni servo na izhodu 5 (nastavljeno kot servo)

#levi senzor na vhodu 1 (nastavljeno kot input)

#desni senzor na vhodu 0 (nastavljeno kot input)

goto start

start:

 lsenzor dsenzor logical_and if goto zacetek endif

goto start

 goto zacetek

zacetek:

  lsenzor dsenzor logical_and if goto nazaj endif

  lsenzor if desninazaj else desninaprej endif

  dsenzor if levinazaj else levinaprej endif

goto zacetek

nazaj:

  desninazaj levinazaj

  lsenzor dsenzor logical_and if else goto zacetek endif

goto nazaj

 sub levinaprej

  7000 4 servo

 return

 sub desninaprej

  5000 5 servo

 return

 sub levinazaj

  5000 4 servo

 return

 sub desninazaj

  7000 5 servo

 return

 sub levistop

  6000 4 servo

 return

 sub desnistop

  6000 5 servo

 return

 sub stop

  desnistop levistop

 return

sub lsenzor

  1 get_position 512 less_than

return

sub dsenzor

  0 get_position 512 less_than

return

sub pr

  100 delay

return

Napajanje vezij in naprav - osnove

 Za skoraj vsako električno napravo, vezje ali komponento moramo na nek način priskrbeti vir energije oziroma jo z njo nekako napajati. Za vse, ki jim je področje elektronike dobro poznano, to običajno ni težava, ker pa danes veliko uporabnikov, ki prihajajo iz povsem drugih področij, uporablja prednosti sodobnih elektronskih vezij in komponent v navezavi s svojim področjem, bo ta zapis na hitro predstavil načine in pomembnejše vidike pri izvedbi napajanja.
 Potrebno je vedeti, da so to res samo osnove in da je področje napajanja precej široko in zahtevno, v kar pa se v tem zapisu ne bomo poglabljali, temveč bomo dejansko predstavili samo najbolj pomembno (verjetno pa bomo kasneje še kaj dopolnili, če bo potrebno).

Osnovno vodilo za večino elektronskih vezij je, da mora napajanje zagotavljati dovolj toka za potrebe vezja, ter da je ob tem napetost čimbolj stabilna (to pomeni, da je npr. zahtevanih 5V vedno na izhodu, ne glede na obremenitev, nihanje porabe ali pa spremembo vhodne napetosti napajalnika). 

Zelena črta predstavlja stabilno in stabilizirano napetost, rdeča pa se stalno spreminja in ni primerna za napajanje občutljivih vezij.

Najprej si poglejmo malo teorije, ter kaj pomenijo posamezni nazivi in oznake:

1.Vrste napajanja
Glede na način uporabe našega izdelka oz. naprave v glavnem ločimo dve izvedbe napajanja:
a.)fiksno oz. ožičeno napajanje

Ta vrsta se uporablja za vse naprave, ki delujejo na eni lokaciji ali pa v zelo omejenem radiju okrog vira/priključka (klasično 220-240V napajanje iz omrežja, fiksni agregati, solarni sistemi).

Dobre lastnosti:
-praktično neomejena (ali pa vsaj velika) kapaciteta
-precej stabilna napetost
-poceni izvedba za odjem

Slabe lastnosti:
-nevarnost napetostnega udara zaradi visoke napetosti
-prisotnost motenj, zaradi velikega obsega odjemalcev
-vezanost na lokacijo ali bližnjo okolico
-za večino elektronskih vezij je potrebna pretvorba/stabilizacija napetosti na nižji nivo

Primer naprav:
-napajalniki
-laboratorijski napajalniki

b.)prenosno napajanje

Praktično vsi avtonomni roboti in naprave, ki delujejo odmaknjeno od napetostnih omrežij ali lokacij uporabljajo ta način (baterije, akumulatorji).

Dobre lastnosti:
-neodvisnost od lokacije
-manj oz. bolj predvidljive zunanje motnje

Slabe lastnosti:
-navadno višja cena izvedbe
-omejena kapaciteta
-potrebujemo sistem za polnjenje ali zamenjavo
-za stabilizacijo napetosti potrebujemo bolj zapleteno vezje

Primeri naprav/izdelkov:
-baterijsko napajanje
-regulatorji

2.Napetost, tok in moč
Za naše potrebe napajanja se bomo za razumevanje posvetili tem trem količinam in če se naslonimo na osnove elektrotehnike so definirane nekako tako:

a.)napetost (podajamo v enoti Volt, kratica je V)
Pri napajalniku je napetost osnova zaradi katere začne teči tok med dvema točkama. Osnovno navodilo, ki velja za večino vezij in naprav je, da se držimo specifikacije izdelovalca.

Pomembni so trije podatki:
-velikost napetosti: včasih je podana določeno npr.: 5V, včasih pa tudi v območju npr.: 3,3V-18V ali pa 100V-240V

-polariteta napetosti: enosmerna (DC) ali izmenična (AC)
Glede polaritete v glavnem ločimo zgornji dve vrsti napetosti, pri enosmerni sta priključka vedno enake polaritete-se pravi sponka minus(-) je vedno minus in enako velja tudi za sponko plus(+). Pri izmenični napetosti, ki jo pridobimo iz omrežja pa to ne drži in se polariteta sponk zamenja 50-krat v sekundi (če je omrežna frekvenca 50Hz).

Pri napajanju moramo paziti, saj bomo uničili večino vezij ali naprav, če jih bomo priključili na napačno vrsto napetosti. Večina nizkonapetostnih elektronskih vezij sicer potrebuje enosmerno napajanje, vendar pa to ni pravilo in nekatera vezja dejansko potrebujejo izmenično napetost za delovanje, ker se navezujejo na menjavo polaritete iz omrežja. V tem kontekstu je potrebno omeniti še pretvorbo iz izmenične v enosmerno napetost, kar naredimo najlažje z uporabo diode ali pa elementa (ki je sicer običajno vezje štirih ali več diod) in se imenuje usmerniški ali Graetzov mostič.

-stabilizacija napetosti
Za 99% elektronskih vezij velja, da jih je potrebno napajati z čimbolj stabilno napetostjo, kar pomeni, da se nam napetost v času čim manj odmika od želene vrednosti, ter je neobčutljiva na vse zunanje vzroke.
Boljša stabilizacija je običajno povezana z višjo ceno uporabljenega napajalnika in komponent, včasih pa je zelo težko izvedljiva tudi zaradi lastnosti vira napajanja (npr. potrebujemo 12V, akumulator ima napolnjen 13,8V prazen pa 10,8V). Če poenostavimo, želimo 5V na izhodu napajalnika in za stabilen napajalnik velja, da imamo tam 5,0V in ne enkrat 4,1V, drugič pa spet 5,9V.

 Drug problem, ki se nam lahko pojavi v praksi so raznorazne motnje in signali (ki jih lahko generira naše vezje ali pa tudi okolica) in so prisotni na napajalni napetosti, ter lahko vplivajo na (ne-) delovanje naprave. Običajno so v ta namen po vezju razporejeni filtri, ki te signale odvajajo z napajalne napetosti (pri enosmernem napajanju običajno kondenzatorji), zato se je pri načrtih potrebno držati navodil in vključiti elemente, ki na prvi pogled nimajo prave funkcije.

b.)tok (podajamo v enoti Amper, kratica je A)
Dejanski učinek v vezju opravlja tok in naloga napajanja je, da priskrbi dovolj veliko količino toka pri določeni napetosti, da napajano vezje ali naprava lahko opravlja svojo funkcijo.
Za naše potrebe to pomeni, da če seštejemo predvideno porabo vseh elementov vezja, mora napajalnik zagotavljati vsaj takšen tok kot je poraba, v praksi pa moramo vedno upoštevati še rezervo.
 Za primer: če bomo krmili dva motorja, ki lahko vlečeta vsak po 1A, ter upoštevamo še porabo krmilnega vezja (ki je običajno precej manjša od motorjev), bi bil z nekaj rezerve potreben napajalnik z predvidenim tokom 3A.

Če napajalnik tokovno preobremenimo se nam lahko zgodi, da:
-se pregreje in uniči
-regulacija napetosti začne delovati nepravilno in uničimo vezje
-aktivira se tokovna zaščita in vezje ne dobi toka

c.)moč (podajamo v enoti Watt, kratica je W)
Ker smo si zadeve v tem zapisu precej poenostavili, bomo za naše potrebe uporabili definicijo, da je moč enaka zmnožku napetosti in toka: P=U*I.
Če se vrnemo na prejšnji primer napajanje bo z napetostjo 5V, potrebujemo vsaj 3A toka, se pravi mora imeti napajalnik moč vsaj P=5V*3A=15W.

3.Sprememba/pretvorba napetosti
V dejanskih primerih imamo običajno na razpolago višjo ali nižjo napetost od tiste, ki je zahtevana ali jo potrebujemo za napajanje vezja, zato jo moramo ustrezno pretvoriti. Običajno je napetost lažje pretvarjati navzdol, kot obratno, vendar je možno v obe smeri, samo pravilno se je potrebno lotiti problema in upoštevati vse parametre.
Najpogostejši primer je pretvorba navzdol, iz omrežne napetosti 230V izmenično in tukaj je najbolj osnoven primer uporaba transformatorja in potem še usmernika, če potrebujemo enosmerno napetost. Novejša izvedba so stikalni usmerniki, ki imajo ponavadi širši napetostni razpon in običajno že tudi stabilizacijo napetosti.
Pretvorba napetosti navzgor je malo bolj kompleksen problem, v katerega se ne bomo poglabljali, saj imamo za naše potrebe na razpolago že narejena vezja, ki poskrbijo za to-npr.boost-regulatorji.

sprememba napetostnega nivoja
Kot smo že omenili višje se najpogosteje za spremembo napetostnega nivoja uporablja:
a.)transformator

Transformator je elektromehanski element, ki pretvarja med različnimi napetostnimi nivoji izmenične napetosti. Sestavljen je iz jedra (kovina, ferit,...) in običajno dveh navitij žice. Prvo navitje (vhod) v jedru ustvari polje, ki ga drugo navitje (izhod) pretvori nazaj v električno napetost. Velikost izhodne napetosti je odvisna od števila ovojev žice (poenostavljeno: če jih je več kot na vhodni strani bo napetost višja od vhodne, če manj pa nižja).

Izhod iz transformatorja je izmenična napetost, ki jo potem običajno še usmerimo in reguliramo/stabiliziramo.

usmerjanje napetosti
Ker precejšnje število vezij zahteva enosmerno napetost za napajanje, jo iz izmenične pretvorimo z usmerniškimi vezji. Najbolj enostavna so narejena z diodo, večinoma pa se uporabljajo polnovalni usmerniki, ki so sestavljeni iz štirih diod in se imenujejo tudi usmerniški ali Graetzovi mostiči.

Rezultat usmerjanja z diodo prikazuje spodnji graf (primer diode):

Z usmerniškim mostičem dobimo polnovalno usmerjeno napetost-na spodnjem grafu (primer mostičev):

b.)stikalni pretvornik

Na sliki je prikazan koncept stikalnega pretvornika, ki deluje tako, da (ponavadi pri že usmerjeni napetosti) vklaplja/izklaplja dovod glede na napetost na bremenu in vseskozi "lovi" želeno vrednost.

Približno si lahko to ponazorimo z zgornjo slikico: ventil je naš stikalni element (lahko je samo do konca odprt ali zaprt), ki mora biti odprt ravno toliko časa, da nam vode za naš izhod(odtok) ne zmanjka in da ne gre čez zgornji rob. Ker nimamo vmesne stopnje, lahko to reguliramo samo s tem koliko časa imamo ventil naenkrat odprt, zato moramo odpiranje/zapiranje delati zelo pogosto, da držimo pravi nivo.

4.Stabilizacija napetosti

Zgornji primer pretvorbe višine napetosti z transformatorjem je zelo enostaven, vendar je primeren samo za napajanje enostavnih porabnikov, ne zadostuje pa zahtevam sodobnih vezij, ker se izhodna napetost preveč spreminja (valovitost).

Spodnja slika prikazuje namen, ki ga pričakujemo od regulatorja: rdeča je nestabilizirana in neregulirana napetost na vhodu regulatorja, izhod pa prikazuje desna stran.

Zaradi razlage smo malo preskočili še en postopek, ki se mora zgoditi v vezju za usmerjanjem napetosti, da dosežemo naš cilj in se imenuje glajenje. Za glajenje napetosti uporabimo kondenzator, ki shranjuje električni naboj ko ga je dovolj, ter ga oddaja ko je dovodna napetost prenizka.

Zgornji graf prikazuje kaj bi se zgodilo, če napetosti ne bi gladili s kondenzatorjem: ko bi bila napetost pod 5V, naše vezje sploh ne bi bilo napajano, ker bi se regulator avtomatsko izključil in bi bilo napajano samo za kratek trenutek, ko bi šla napetost nad 5V in preden pade pod 5V. Razlog je ta, da navaden regulator lahko deluje samo z višjo napetostjo(+nekaj rezerve) od želene na izhodu, ker nima svoje "zaloge" od kjer bi lahko črpal za manjkajoči čas.

Spodnji graf pa prikazuje primer napetosti z uporabo gladilnega kondenzatorja, ki "akumulira" el.naboj in ga odda v vezje, takrat ko dovodna napetost pade pod želeno mejo.

 Regulatorjev oz. stabilizatorjev napetosti obstaja več vrst, od zelo enostavnih z Zener diodo, do kompleksnih stikalnih izvedb, vendar se bomo držali osnov in si pogledali najbolj razširjeno družino 78xx.

Zgornja slika prikazuje kompleten napajalnik, kot se uporablja v realnih aplikacijah, po stopnjah, ki smo si jih ogledali zgoraj in z uporabo regulatorja iz družine 78xx.

Ti regulatorji so namenjeni za vezja, ki imajo tokovno porabo do 1A (nekatere izvedbe tudi več), odlikuje pa jih predvsem preprosta uporaba in velika izbira izhodnih napetosti (nekaj standardnih vrednosti si oglejte tukaj).

Lahko ga uporabimo kjerkoli, tako za stabilizacijo, kot regulacijo napetosti, paziti moramo samo na to, da je vhodna napetost ustrezno višja od želene izhodne, ter da ga tokovno ne preobremenimo. Če se bomo pri uporabi približali mejnim vrednostim, mu moramo obvezno namestiti hladilnik.
5.Napajanje z različnimi napetostmi
Nekatera vezja zahtevajo dvojna napajanja ali pa je to potrebno zaradi drugih razlogov in to običajno rešujemo z dvema (ali večimi) regulatorji, napajalniki in še na kakšen način, glavna zadeva, ki jo moramo tukaj omeniti pa je njihovo kombiniranje.

Primer: napajanje krmilnika motorjev
Posebnost krmilnika motorja je, da potrebuje dvojno napajanje in sicer za krmilno logiko in pa za močnostni del (ki dejansko napaja motor). Najpomembnejša zadeva je da točno poznamo funkcijo posameznih napajalnih priključkov (kar običajno pomeni, da preberimo navodila) ali že sam krmilnik vsebuje regulator napetosti in predvsem katere točke lahko zvežemo skupaj in česar ne (pozorni moramo biti na priključke GND-včasih jih lahko povežemo, včasih jih moramo, drugič pa pod nobenim pogojem).

Kako pravilno spajkamo ?

Spajkanje je v elektroniki eno izmed pomembnejših opravil, saj na ta način najbolj enostavno sestavljamo vezja in jih povezujemo. Sama tehnika spajkanja je precej enostavna, vendar tako, kot vsaka spretnost zahteva nekaj treninga in vaje, ter poznavanja samega postopka in pasti.

Za kvalitetno in tekoče delo pri spajkanju velja, da pravo orodje opravi pol dela, vendar vsaj na začetku ne kompliciramo preveč z orodjem, ker nam bo potem samo delo in uporaba pokazala kaj nam najbolj ustreza. Za začetek in občasno uporabo imamo tudi mi nekaj primernega pribora, kar si lahko ogledate na naši strani, pod rubriko orodje-spajkanje.

Najprej si bomo ogledali samo spajkanje nato pa še kako spajko odstranimo.

Spajkalnik

Za večino klasičnega dela pri spajkanju (komponente na tiskano vezje,...) potrebujemo spajkalnik moči med 25 in 30W. Z večjo močjo lahko zelo hitro poškodujemo vezje ali elemente, kar kasneje popravimo z samo tehniko spajkanja. Če bo naše delo obsegalo spajkanje močnostnih elementov z debelimi priključki ali večjimi kovinskimi površinami, spajkanje žic večjega premera in podobnih elementov, ki hitro odvajajo toploto bomo potrebovali močnejši spajkalnik 50-70 W. Če bomo delali več, potem je najboljša varianta spajkalna postaja, kjer lahko reguliramo temperaturo in z menjavo konic, tudi prenos toplote in obdelovalno površino.

Spajka (cin)

Za spajkanje uporabljajte tanko spajkalno žico, debeline do 1mm, ki že vsebuje ustrezno spajkalno sredstvo v svojem jedru. Pri spajkanju elektronskih vezij NIKAKOR ne uporabljajte raznih cinol in podobnih past, ker boste uničili tiskano vezje in elemente.


Osnovni položaj za pravilno spajkanje izgleda kot prikazuje spodnja slika:

Spajkalnik držimo kot svinčnik in segrevamo površino na vezju in priključek komponente (hkrati) le nekaj sekund. Spajko dodajamo počasi in v majhnih količinah, tako da se lepo razlije okrog priključka.

Celoten postopek bolj podrobno prikazuje spodnji prikaz:

Zelo pomembna je tudi postavitev elementov pred začetkom spajkanja, saj nam le tako ne bo treba kasneje popravljati vezja. Pri delu si lahko pomagamo z raznimi nosilci, lahko pa tudi rahlo ukrivimo priključke elementov, vendar ne preveč, ker imamo lahko težave ob morebitnem odspajkovanju.

Elemente postavljamo čim bolj pravokotno oz. vzporedno z tiskanim vezjem (kot je pač predvidena montaža) in načeloma velja, da jih naslonimo na vezje, ker so potem bolj odporni na vibracije in druge mehanske vplive. To ne velja za tiste komponente, ki se močno grejejo in je pravilno, da so odmaknjene od vezja, kar poveča pretok zraka okrog njih (za težje elemente uporabimo tulce za priključke ali druge nosilce).

Napake pri spajkanju

Odstranjevanje spajke
Če se nam ponesreči spajkanje ali moramo odstraniti kakšen element, lahko za manjše nepravilnosti poskušamo popraviti, kar z konico, drugače pa moramo na nek način odstraniti spajko (cin):

-odspajkalna črpalka - je orodje, ki nam posrka odvečno spajko. Profesionalni odspajkovalniki imajo vgrajeno tako ogrevano konico, kot tudi električno črpalko, vendar nam bo za večino zadev zadostovala tudi ročna:

Kako odstranimo spajko?

1.gumb na vrhu pritisnite proti konici, tako da se napne vzmet in gumb zatakne
2.segrejte spajko, ki jo želite odstraniti
3.hkrati ko grejete, približajte konico odspajkalne črpalke stopljeni spajki in pritisnite stranski gumb (brez da premaknete črpalko)



-odspajkovalna pletenica - v določenih primerih je bolj učinkovita pletenica, predvsem, če želimo spajko popolnoma odstraniti s površine (SMD).

Pletenico uporabimo tako, da z ščipalkami odrežemo približno 2 cm in jo z pinceto položimo na spajko, ki jo želimo odstraniti. Z zgornje strani jo z spajkalnikom pogrejemo in spajka se bo posrkala v pletenico. Po potrebi jo malo premaknemo, tako da očistimo vso želeno površino.






Kakšne vrste črpalk in pletenic obstajajo si lahko pogledate na povezavi orodja-spajkanje.

Pri spajkanju gre lahko tudi kaj narobe, zato upoštevajte spodnja navodila:

1.Pri delu se konica spajkalnika segreje na zelo visoke temperature, ki se ohranijo še nekaj časa po izklopu
2.Pred delom odmaknite gorljive materiale na varno razdaljo in pazite, da ne pridejo v bližino ali v kontakt z konico spajkalnika
3.Spajkalnik odlagajte in hranite izven dosega otrok
4.Napajalna napetost mora biti enaka nazivni napetosti naprave.
5.Pred vklopom preverite, da je spajkalna konica pravilno vstavljena in vijak privit.
6.Spajkalnika ne smete vključiti brez vstavljene konice.
7.Po končanem delu pustite, da se spajkalnik ohladi na zraku (Nikakor ga ne smete hladiti z vodo ali drugo tekočino !).
8.Po končani uporabi odložite spajkalnik na podstavek in ne na kakšno drugo površino.
9.Če poškodujemo priključni kabel spajkalnika, ga takoj izključimo iz omrežja in prenehamo uporabljati.

www.prohobi.net

Prvi koraki z koračnim motorjem

Originalno že malo starejša objava, ki v osnovi prikazuje kaj vse moramo upoštevati pri priklopu krmilnika koračnega motorja.

Poglejte si na te povezavi.